browser icon
Uporabljate varnostno pomankljivo različico spletnega brskalnika. Prosimo posodobite vaš spletni brskalnik!
Uporaba zastarelega brskalnika ni priporočljiva iz varnostnih razlogov. Za varnejšo, hitrejšo in boljšo uporabniško izkušnjo vas prosimo, da še danes posodobite vaš spletni brskalnik ali namestite novejšega.

COMENIUS – šolska partnerstva

www.actandreact.eu/comenius_project.html

 

comenius šolska part.

Za učitelje: COMENIUS – šolska partnerstva

Akcija in reakcija na socializacijo

V projekt so bile vključenešole iz Švedske, Španije, Litve, Nemčije in Slovenije.

Namen projekta je bil napraviti mednarodno skupino, ki je proučevala strategije in metode socialne intervencije za otroke s socialnimi in čustvenimi problemi.

Skupina učiteljev je zaznala, opisala in analizirala različne institucionalne pristope z namenom razviti tehnike in orodja, ki omogočajo učiteljem delo na bolj učinkovit način, s ciljem izboljšanjasocialne integracije učencev s socialnimi in čustvenimi problemi.

V projektu so se odvijale aktivnosti na ravni šol, lokalnihskupnosti ter na političnem nivoju.

V okviru šol sopotekali učiteljski treningi za tehnike poučevanja, osebnostni razvoj, učenje izven šole, učenje izgradnjetima,trening komunikacije s poudarkom na neverbalni komunikaciji, igranje vlog…..

Na lokalni ravni smo sesrečevali s strokovnjaki, ki delajo z otroki s socialnimi in čustvenimi problemi in si izmenjali izkušnje.

Na politični ravni smo se člani projekta udeleževali okroglih miz, ki so bile organizirane na našo temo, sodelovali smo s specialisti z našega področja.

Vsaka šola je enkrat v okviru trajanja projekta organizirala enotedensko srečanje s planiranim programom.

Projektna skupina je odprla svojo internetno stran, kjer so objavljenidogodki in poročila o delu ter priporočila za delo z učenci s socialnimi in čustvenimi problemi.

  1. actandreact.eu

UČENJE V OKOLICI ŠOLE

V okviruComeniusovega razvojnega projekta Akcija in reakcija za socializacijo, je potekalo tudi seznanjanje z učenjem izven šole naosnovni šoli Fordsdala, Lycksele naŠvedskem.

Vendar to niso mišljene domače naloge ali interesne dejavnosti, ampak pouk, ki poteka izven učilnice.

V šoli imajo dogovor, da poteka vsak dan, poleg športa, ena ura pouka izven učilnice. Učiteljski zbor se dogovori, kateri predmet se bo tisti dan poučeval izven učilnice – vsak dan drug predmet. V našem primeru gre za učenje v okolici šole in v njihovem lastnem kraju. Šola ima precej velik lasten prostor, najeli pa so še jezero v neposredni bližini.

  1. MATEMATIKA

Tako izvedejo uro matematike v okolici šole – lističe z matematičnimi nalogami pripnejo na drevesa, nekatere lističe je potrebno kar nekaj časa iskati, naloge so enake kot bi bile v razredu . V okviru ene ure se odpravijoiz razreda, rešijo naloge in pridejo nazaj v razred, kjer preverijo rezultate.

  1. BIOLOGIJA

Okoli jezera so postavili slike živali (v velikosti tarče), dijaki so jih morali poiskati, prepoznati in odgovarjati na vprašanja.

Vokviru pouka na jezeru lovijo ribe, sami gojijo črve za vabe, urejajo svoj vrt.

  1. ZGODOVINA

Učitelji skupaj z občinsko upravo izkoristijo zmogljivosti kraja tudiza učenje – to je primer živega muzeja. Ta muzej je organiziran za turistične namene. Učitelji zgodovine pa skupaj s kustosi izvedejo določene učne ure v muzeju,na primer pripravijo uprizoritev zgodovinskih prizorov po svoji izbiri, pod mentorstvom učitelja in kustosinje, obleke jim preskrbi muzej. To potekanekaj mesecev po dve urina teden.

Nastopajo pa na različnih prireditvah, ki jih pripravi šola ali muzej.

V muzeju jim tudi omogočijo peko kruha na tradicionalen način ter obisk Laponcevv njihovi »koti«.

  1. ODMORI

So deset minutni in ne potekajo istočasno za vse učence. Garderobe imajo v bližini

učilnic, dva razreda skupaj. Odmor preživijo na dvorišču, ki se spremeni v hokejsko

igrišče,na udobnih sedežnih garniturah v kotičku s knjigami in revijami, vkotičku z

računalniki,na biljardu, pikadu ali pingpongu. Ti kotički so v avli in na hodnikih, so

vedno vsem dostopni in niso zaklenjeni. Vse to jim koristi tudi za opoldanski odmor, ki

traja eno uro.

Ta oblika učenja izven šole je zanimiva

zato, ker poteka v okviru urnika, tako da učencem ni potrebno vseh šolskihur v okviru enega dneva,sedeti v učilnici. Prednost je še ta, da ni dodatnihdenarnih prispevkov za starše.

Pouk si popestrijo tudi s projektnimi tedni, npr. teden matematike, teden branja.V tednu matematike pri vseh predmetih poiščejo nekaj,kar je v povezavi z matematiko. Npr. pri angleščini ponavljajo poštevanko v angleškem jeziku.

Strokovnjaki ta način poučevanja utemeljujejo z raziskavo, ki je pokazala, daučenci preživijozelo veliko prostega časa v zaprtihprostorih (šolanjeravno tako poteka v zaprtih prostorih), da veliko sedijo pred televizijo ali računalnikom, tudi kruhane pečejov peči na drva – in zato jim šola nudi to, česar doma nimajo.

Obisk učiteljev iz Švedske, Litve in Nemčije v Sloveniji

Udeleženci so se seznanili z delom centrov za socialno delo pri nas in spoznali raznolikost njihovega dela in seveda, da so učenci in dijaki s socialnimi in čustvenimi problemi samo majhen del njihove dejavnosti.

Za udeležence je bilo posebej zanimivo delovanje Centrov za šolske in obšolske dejavnosti, ki jih v taki obliki nimajo. Želijo pa, da sedoločeno število šolskih ur prenese v naravo, ker ugotavljajo, da je vedno večje število dijakov, ki sedijo za računalniki in se premalo gibajo, pride tudi do nezmožnosti vzpostavljanja socialnih stikov. Zato so poudarilipomen socializacije otrok, ki bivajo nekaj dni v skupini svojihsošolcev, brez staršev, da bi tako preprečili socialne fobije, ki jih vedno bolj opažajo pri svojih dijakih. .

Zelo so bili zadovoljni s predstavitvijo dela v Centru za korekcijo sluha in govora Portorožu, posebno litvanska šola, ki je specializirana za to področje, druge šole pa imajodijake z govorno- slušnimi težavami pri rednem pouku. Ti dijaki imajo pomoč mobilnega specialnega pedagoga.

V okviru srečanja je potekalo tudi srečanje ravnateljev, ki so se ga udeležili ravnatelji gostujočih šol, ravnatelj Jože Horvat iz VIZ Višnja Gora, ravnateljica Mladinskega doma Malči Belič Olga Rupnik Krže, ravnatelj Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, Marko Strle ter še nekateri drugi. Beseda je tekla o institucionalnih načinih reševanja težav učencev s socialnimi in čustvenimi težavami v različnih državahtervlogi ravnateljev pri tem. Niso pa se mogli izogniti tudi vprašanja nadarjenih otrok, saj za njih vse premalo skrbimo.

Najbolj pa jih je zanimal Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora. Ugotavljajo, da bi tudi pri njih rabili tako obliko dela, da bi marsikateremudijaku,vsaj zanekaj časa, koristila odsotnost od doma, da bi lahko bivali drugje in imeli strokovno pomoč. Pri njih poteka prilagojeno delo za dijake s socialnimi in čustvenimi težavami samo v času pouka, to je od 8. do 16. ure, nato se pa vrnejo domov.

Za hujše prestopnike, tudi če so mladoletni, pa veljajo običajni zakoni, take vmesne poti pa ni. Strinjajo in borijo se, da bi se mladoletne otroke obravnavalo posebej.

V VIZ Višnja Gora so se seznanili s potekom delovnega dne v zavodu -prisostvovali so učnim uram, predstavitvam metod poučevanja in vpetosti interesnih dejavnosti v pouk ter vzgojnodelo.

Vsak mesec izvedemo en dan interesnih dejavnosti in tako razbijemo monotonost pouka. V zvezi s tem, smo jim pokazali filmo poteku športnega dneva Zimske radosti.. Gradivo za film je snemalo več dijakov, dva dijaka pod vodstvom mentorja pa sta film zmontirala.

V šolskem letu pa izvedemo tri projektne tedne, ki so del kurikula. Na ta način predelamo določeno šolsko snov. Projektni tedni predstavljajo za učitelje, kakor tudi za dijakenovost, ki jomoramo še vsiosvojiti. Prvi projektni tedni pa zahtevajo velik angažmavseh učiteljev. Na njihovih šolah tudi izvajajo projektne tedne, ki so bolj vzgojno naravnani, niso direktno povezani z učno snovjo. npr. razvijanje skupinskega dela.

Naši partnerji tudi ne poznajo tekmovanja Več znanja za več turizma v taki obliki kot poteka pri nas. Njihova šolska tekmovanja so tekmovanja v preverjanju znanja šolske snovi (kot so tudi pri nas po predmetnih področjih), to tekmovanje pa zahteva pripravo naloge, ki je povezana z razvojem turizma v domačem kraju in predstavitev na turistični tržnici.

Zanimalo jih je tudi izvajanje strokovne prakse v tujini preko evropskih projektov Vseživljenjskega učenja, ki jih oni še niso izvajali.

Dijakiso jih sprejeli v stanovanjski enoti, kjer bivajo, jim predstavili svoje izdelke, ki nastanejo v okviru prostočasnih aktivnosti in razložili, kako jim poteka popoldanski in večerni čas. Nekatere zelo privlači športna dejavnost,najbo v dvorani ali zunaj, druge likovna dejavnost, pisanje pesmi,ples in ne nazadnje, petje v našem ansamblu Zvezdni prah. Nikakor pa ne gre brez učne ure, ki poteka najmanj od 18. do 19. ure, za boljše ocene pa tudi dlje časa.

Povedali smo jim, da imamo še precej dela, ker bi radi vsem dijakom zagotovili enake bivalne pogoje, zato pa je potrebno zgraditi še dve novi enoti..

S predstavitvijo našega dela so bili zadovoljni, spoznali so marsikaj novega in zaznali, da imamo strokovni delavci VIZ Višnja Gora in dijaki dobre medsebojne odnose.

Za zaključek smo pripravili srečanje strokovnih delavcev VIZ Višnja Gora in udeležencev projektaComenius na Lavričevi koči na Gradišču. Navdušeni so bili nad lepoto pokrajine, prehvaliti niso mogli odlične hrane (golaža iz kotlička), ki smo jo samipripravili, najbolj pa so uživaliob petju Stiškega kvarteta, ki je ravno tisti dan imel celovečerni koncert.

Obisk je bil poln bogatih vsebin, izmenjav izkušenj ter spoznavanja lokalnega in občinskega okoljaVzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora.